A Decrease font size. A Reset font size. A Increase font size.

Sprejem2020-05-11T09:36:57+02:00

O sprejemu

Postopek sprejema se prične z vložitvijo prošnje za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo, ki ji priložite še:

  1. prošnjo za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo (enotni obrazec za vse domove), ki jo izpolni in podpiše prosilec sam ali njegov uradni skrbnik
  2. pooblastilo
  3. izjavo o doplačevanju storitve
  4. mnenje o zdravstvenem stanju, ki ga izpolni osebni zdravnik  in ne sme biti starejše od meseca dni
  5. fotokopija veljavnega osebnega dokumenta oziroma potrdilo o stalnem prebivališču in potrdilo o državljanstvu
  6. dokazilo o višini prejemkov (obvestilo o višini nakazila pokojnine, potrdilo o višini tuje pokojnine, …)

Za namestitev v Dom lahko zaprosijo državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Republike Slovenije ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in so stari nad 65 let. Izjemoma v Dom sprejmemo tudi osebe mlajše od 65 let, če spadajo v katero izmed spodnjih kategorij:

  • Osebe, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči,
  • osebe z zmernimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči,
  • osebe z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč, in sicer:
    a) potrebujejo neposredno osebno pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb
    b) za najteže prizadete osebe,
  • osebe z zahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor.

O sprejemu prosilca v Dom odloča Komisija za sprejem, premestitev in odpust stanovalcev, ki o svoji odločitvi prosilca pisno obvesti. Pri sprejemu v Dom  se upoštevajo naslednji kriteriji: Vrstni red po prispetju prošnje oziroma dolžini čakalne dobe, bližina stalnega bivališča uporabnika, zdravstveno stanje uporabnika in socialni razlogi, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost čimprejšnjega sprejema. Skupaj z njim iščemo najbolj primerno namestitev, zato ga že pred sprejemom povabimo skupaj z njegovimi svojci oz. skrbniki na ogled Doma, kjer mu predstavimo način življenja v Domu in ga seznanimo z vsemi potrebnimi informacijami, hkrati pa ga povprašamo o njegovih željah, pričakovanjih in potrebah.

Mag. Estera Štante, vodja socialne službe

Za dobro počutje stanovalca je pomembno dobro medsebojno sodelovanje stanovalcev, zaposlenih in svojcev. Ob osebah, ki so mu pripravljene nuditi pomoč, se bo stanovalec dobro in varno počutil ter se lažje soočil s težavami, ki se sicer zdijo nerešljive.

Estera Štante, vodja socialne službe

Socialna služba

Delo socialne delavke v domu je vezano na pripravo starejšega človeka na domsko oskrbo, na prihod v dom in na bivanje v domu. Cilj socialne službe v sodelovanju z ostalimi službami Doma je zagotavljanje pogojev za čim kvalitetnejše življenje stanovalcev, s poudarkom na vživljanju v novo okolje, razvijanju medčloveških odnosov in vzdrževanju stikov. Ob tem se dosledno uporabljajo strokovna načela individualizacije, normalizacije, celovitosti in kontinuirane obravnave z multidisciplinarnim pristopom.  Stanovalce vodimo in spremljamo ves čas bivanja v Domu z namenom dviga kvalitete življenja, omogočanjem razvoja in ohranjanjem samostojnosti, aktivnega preživljanja prostega časa. Pri tem zaposleni upoštevamo načina življenja vsakega posameznika, želje in interese ter njegove maksimalne življenjske zmožnosti.Kakovost življenja starostnika v institucionalnem varstvu je odvisna od ravnotežja med dobro oskrbo materialnih potreb in zagotavljanjem dobrih pogojev za kakovostno osebno življenje in medčloveško sožitje. Stanovalec v domu mora biti tisti, ki se mu v skladu z možnostmi čimbolj prilagajamo vsi zaposleni v domu.V SeneCura Vojnik si prizadevamo stanovalcem ponuditi tisto obliko oskrbe, ki jo v danem trenutku potrebuje in jo določimo skladno z domskim pravilnik Merila za določanje vrste in obsega storitev v SeneCura Vojnik, katerega si lahko preberete v rubriki Domski akti.

V Oskrbo I sodijo uporabniki, ki zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost,niso sposobni za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči. Storitve se praviloma nanašajo na uporabnike, ki so gibljivi, samostojni pri opravljanju vseh življenjskih funkcij (skrb za osebno higieno, skrb za urejenost prostora) in jim bivanje v domu nudi  splošen nadzor ter  osnovno in socialno oskrbo.

V Oskrbo II sodijo uporabniki z zmernimi starostnimi in drugimi težavami, ki potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči. Storitve se praviloma nanašajo na uporabnike, ki so težje gibljivi, z občasno inkontinenco ali uporabnike z zgodnjo stopnjo demence. Pomoč je potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar jih uporabniki zaradi trajnih sprememb, ne morejo samostojno zadovoljevati.

V Oskrbo III A sodijo uporabniki z najzahtevnejšimi starostnimi in drugimi težavami, ki v celoti potrebujejo neposredno osebno pomoč drugih oseb. Storitve se praviloma nanašajo na uporabnike, ki so težje gibljivi oziroma niso gibljivi in so zaradi fizičnih ali psihičnih težav, oziroma obeh, delno ali v celoti odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti.

Uporabnikom je zaradi trajnih sprememb pomoč potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne morejo samostojno gibati, hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujno potrebnih za življenje.

V Oskrbo III B sodijo najtežje prizadeti uporabniki in uporabniki z najzahtevnejšimi starostnimi in drugimi težavami, ki v celoti potrebujejo stalno osebno pomoč. V to skupino se razvrščajo uporabniki, ki niso gibljivi, uporabniki z bolnišničnimi okužbami ter nalezljivimi infektivnimi boleznimi, ki potrebujejo 24 urno pomoč drugih oseb in so popolnoma odvisni od pomoči pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnostih. Storitve se nanašajo na uporabnike, ki potrebujejo za stalno izvajanje oskrbe tudi obvezno strokovno pomoč.

V kategorijo oskrbe IV, se razvrstijo osebe z najzahtevnejšimi dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor in so še gibljivi. Osnova za razvrstitev uporabnika v Oskrbo IV zaradi starostne demence je diagnoza specialista psihiatra. Uporabnikom je zagotovljena spodbuda za vključevanje v aktivnosti, ki jih še zmorejo, prilagojen skupni prostor ter povečana pomoč in usmerjanje pri dnevnih aktivnostih. V primeru, da uporabnik ni nameščen na oddelku s povečano individualno pomočjo, se ga vključuje v aktivnosti na oddelku.